dramski zapisnik
z mnogimi istimi in različnimi ljudmi
ter enim samim namišljenim prijateljem
Vsaka mladost je zlorabljena mladost. Najprej te zlorabijo starši, potem pa še sistem.
(Alain Braconnier: Le guide de l’adolescent, Kako razumeti mladostnika)
… imel sem namišljenega prijatelja. Ime mu je bilo Rafolt. In Rafolt mi je povedal, kaj naj naredim. In vedno sem ga ubogal. Ko pa sem naredil, kar mi je svetoval, je bil razočaran nad mano. Rekel mi je, da sem ga slabo razumel. Da je bil nesporazum. In da sem zelo slab človek.
(izpoved fanta, ki je kot devetletni otrok ubil babico)
1.
- Mučiš me.
- Ti me mučiš. Že deset let.
- Deset? Najin mali je star devet.
- Vse življenje.
- Zakaj si se potem vrnil? Zakaj si hotel …
- Ti si hotela. Jaz pa sem bil slabič in sem prikimal.
- Imaš ga rad.
- Kadar je podoben meni, ja.
- Zelo ti je podoben.
- Ne bom o tem pred otrokom.
- Poglej ga! Čisti ti!
- Manj, kot bi si želel.
- – –
- – –
- Zakaj si utihnil?
- Včasih dvomim.
- Kaj?
- Če je res moj.
- Kaj govoriš! Sram te je lahko!
- Tebe je lahko sram. Čarovnica! Zažgati bi te bilo treba in pepel razsuti v reko, v gozd, med smreke, ob avtocesto!
- Kaj govoriš!! On je ti! Poglej ga! Ne vidiš tega?
- Bila si s tistim, ki je boljši od mene, ker je imel več možnosti, jaz jih nisem imel, jaz sem delal.
- Nisva bila skupaj. Zapustil si me. Tri leta nisva bila skupaj.
- Nisi me čakala.
- Odšel si in zato te nisem. Kaj, naj bi se obesila na drevo?
- Obesila si se nanj.
- Ko si se vrnil, sem ga zapustila.
- On te je zapustil.
- Saj je vseeno. Ko si prišel nazaj, sva zanosila. Vesel si bil. In zdaj imava otroka. Poglej ga! Izrezan ti!
- Zapustil vaju bom.
- Zakaj?
- Ker vaju nimam več rad.
- – –
- – –
- Kot da si naju kdaj imel!
- – –
- – –
- Zakaj si me udaril?
- Še enkrat te bom.
- Ker sem povedala po resnici?
- Ker si čarovnica.
- – –
- – –
- Mamica!!
- Nima me rad. To vem po tem, ker me ne čaka več pred šolo. Ker ne spi več v spalnici. Ker mamica kar naprej joka. Ker me tudi ona ne mara. Ker reče: Pejt stran, lepo te prosim, pejt stran! In jaz jo vprašam: Zakaj? In mi reče: Ker razmišljam. Jaz pa vem, da ne razmišlja, da je žalostna. Žalostna je, ker ga ni več. Ker je šel k drugi mami. Rad bi ji pomagal. Rad bi bil namesto ata.
3.
- Pridi nazaj, prosim, prosim!
- Zakaj si ga pripeljala s sabo?
- Tvoj sin je.
- Izsiljuješ me.
- Pridi nazaj, prosim! Poglej, klečiva pred tabo! Prosim, pridi nazaj k nama.
- Ne ponižuj se. Vstani!
- Prosim!
- Oba vstanita!
- Mali te potrebuje!
- Nočem te več videt.
- Kaj pa on? Tvoj sin?
- Tudi njega nočem več videt. Odpelji ga!
- Nič ni kriv! Prosim, prosim!
- Vstani! Kaj bodo sosedje rekli!
- – –
- – –
- A je boljša od mene?
- Grda je.
- Mlajša je, pa je videti starejša.
- Udaril te bom.
- Priznaj, da sem bila boljša!
- Ne pred otrokom.
- Boljše sem ti ga povlekla.
- Zaprl bom vrata.
- A jo sploh zna uporabljat?
- Nadleguješ me. Poklical bom policijo.
- A jo sploh ima? Nima je! A je fantek? Brez jošk, brez riti! A zdaj si se pa na fantke vrgel. Punčke, ki so kot fantki. Bravo! Res si pravi mačo!!
- Udaril te bom.
- Daj! Daj! Daj!!
- – –
- – –
- – –
- – –
- Zob si mi zbil.
- Mamica!
- Vso te bom.
- Plačal boš.
- Preveč sem plačal.
- Ljudje so videli?! Gospod, ste videli?! Videli ste, gospa!! Zob mi je zbil! Zakaj zapiraš vrata?! Kam bežiš?
- – –
- – –
- Na koncu boš sam. Nihče te ni ljubil, kot sem te ljubila jaz.
- Mamica!!
/…/