Mesečeva ljubimka
Našel sem jo.
Bila je bela, brez krivde,
na šipo je sopla besede,
jih spreminjala v neznane pokrajine,
v drevesa zatisnjenih oči
s strunami vetrnega goslarja.
S kamenčki sem pripravljal ogenj,
a toplote je bilo prav toliko kot hladu.
Ko se mi je zazdelo, da je še malo moja,
je dvignila prste
in v zrak narisala peruti
kakor najmanjši dirigent
in odšla skozi zaprta vrata.
(Mesečeva ljubimka, 1981)
Prevedel Andrej Pleterski