Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
 

Predstavitev knjige Zgodbe iz Slovaške

Sodobnost / Novice  / Predstavitev knjige Zgodbe iz Slovaške

Predstavitev knjige Zgodbe iz Slovaške

Reprezentativen izbor kratkih zgodb prinaša najboljša dela slovaških avtorjev tega časa!

Vsi, ki boste danes, 29. marca, v času spletne predstavitve knjige antologijo naročili, boste prejeli 10-odstotni popust. Prvih pet kupcev si bo lahko dodatno izbralo knjigo iz zbirke Izmenjave.

Izjemen prevod je delo Andreja Pleterskega, ki je zgodbe tudi izbral.

Andrej Pleterski (1979) je književni prevajalec iz slovaščine, angleščine in francoščine ter v angleščino in slovaščino, pisec spremnih študij, literarni mentor, antologist, avtor književnih intervjujev, moderator. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral prevajalstvo, smer slovenščina-angleščina-francoščina, in štiri leta obiskoval lektorat slovaškega jezika in kulture, izpopolnjeval se je na Slovaškem in v Franciji, trenutno opravlja doktorat iz prevodoslovja. Za prevode slovenske poezije v angleščino je leta 2012 in 2015 prejel Lirikonov zlat, za prevod romana Sama ljubezen francoske pisateljice Laurence Plazenet pa nagrado Radojke Vrančič 2014. Od leta 2011 v okviru JSKD vodi slovaško prevajalnico, kjer je izbral in souredil tudi dve knjižni izdaji. Med njegovimi prevodi iz angleščine sta odmevna romana avstralskega glasbenika Nicka Cava, kjer se, kot v Vseh ptic petje, srečujeta avstralska in britanska kultura.


Iz spremne besede – dr. Dana Hučková

»Na splošno velja, da se je kratka zgodba zvrstno oblikovala v času romantike, v slovaškem okolju pa je bila še v štiridesetih letih 19. stoletja na robu zanimanja in dejansko šele v fazi porajanja. Ta ugotovitev se denimo nanaša na romantično kratko zgodbo, osredotočeno na dramatične konflikte, strasti in spletke, ki je bila v tem obdobju v številnih književnostih že razvita. Niti sentimentalna kratka zgodba, priljubljena v šestdesetih letih 19. stoletja, še ni pomenila takega proznega dela, ki bi narekovalo nadaljnji razvoj slovaške književnosti. Do spremembe zvrstnih razmer je prišlo šele v osemdesetih letih 19. stoletja, v kontekstu realistične kratke zgodbe. Tedaj je na literarno prizorišče stopil Martin Kukučín (1860–1928), ki ga danes štejemo ne le za najpomembnejšega predstavnika slovaškega realizma, temveč tudi za očeta moderne slovaške kratke zgodbe.«


Eva Ponomarenková,

mimoriadna a splnomocnená veľvyslankyňa SR v Slovinskej republike

Milí čitatelia

priatelia kultúry a umenia,

veľmi ma teší, že sa dnes vďaka dlhoročnej obetavej práci pána Andreja Pleterského môžeme spoločne zoznámiť s výberom slovenských poviedok. Ide o významné dielo, ktoré zachytáva výber slovenskej tvorby zo začiatku 90-tych rokov až po súčasnosť. Jednotlivé príbehy ponúkajú prierez myslenia, uvažovania a pohľadu autorov na okolitý svet. Ovplyvnení možno nespútanou fantáziou, historickou skúsenosťou alebo spoločenskou realitou.

Literatúra je vynikajúci prostriedok pre hlbšie preniknutie do mysle ľudí v jednotlivých historických obdobiach a tým priblížiť čitateľom ich každodenné radosti alebo starosti. Verím, že táto unikátna antológia Vám prinesie mnoho inšpirujúcich momentov.

Pán Andrej Pleterski s vysokou afinitou a kultivovanosťou zostavil a preložil túto antológiu slovenských poviedok. Týmto by som sa mu chcela úprimne poďakovať, že našu, slovenskú kultúrnu prítomnosť preniesol do širšieho literárneho sveta.

Prajem Vám príjemné čítanie,

Eva Ponomarenková,

mimoriadna a splnomocnená veľvyslankyňa SR v Slovinskej republike


Eva Ponomarenková,

izredna in pooblaščena veleposlanica Slovaške republike v Republiki Sloveniji

Dragi bralci,

prijatelji kulture in umetnosti,

zelo me veseli, da se lahko danes po zaslugi dolgoletnega požrtvovalnega dela gospoda Andreja Pleterskega družno seznanimo z izborom slovaških kratkih zgodb. Gre za pomembno delo, ki zajema izbor slovaškega ustvarjanja z začetka 90. let do danes. Posamezne zgodbe ponujajo prerez mišljenja, refleksije in pogleda avtorjev na svet okoli sebe, najsi bo pod vplivom neustavljive domišljije, zgodovinske izkušnje ali družbene stvarnosti.

Književnost je odlično sredstvo globljega uvida v um različnih ljudi v različnih zgodovinskih obdobjih, s čimer bralcem približa njihove vsakdanje radosti ali skrbi. Prepričana sem, da vam bo ta edinstvena antologija prinesla veliko trenutkov navdiha.

Gospod Andrej Pleterski je to antologijo slovaških kratkih zgodb sestavil in prevedel z veliko afiniteto in kultiviranostjo. Po tej poti bi se mu želela iskreno zahvaliti, da je našo slovaško kulturno navzočnost popeljal v širši literarni svet.

Želim vam prijetno branje,

Eva Ponomarenková,

izredna in pooblaščena veleposlanica Slovaške republike v Republiki Sloveniji


NAGRADNO VPRAŠANJE

Med komentarje zapišite odgovore na vprašanja. Med pravilnimi odgovori bomo v sredo, 29. 3. 2017, ob 14. uri, izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Zgodbe iz Slovaške. TOČNO OB 13. uri pa bomo podelili knjigo tistemu, ki bo Andreju Pleterskemu zastavil najbolj zanimivo vprašanje.

Prevajalka Diana Pungeršič bere odlomek iz kratke zgodbe z naslovom:

 

A) Evangelist začetnik, avtor Dušan Mitana

B) Bloody mary, avtor Karol D. Horváth

C) Živeti s Petrom, avtorica Ivana Dobrakovová

Andrej Pleterski o knjigi Zgodbe iz Slovaške

Prebiranje in odbiranje zgodb za antologijo je potekalo sedem let. Kaj je bilo glavno vodilo za končno izbiro?


Slovaška kratka zgodba ima v slovaški literaturi posebno mesto. Kakšno?


Kakšni so bili specifični prevajalski izzivi?

dr. Špela Sevšek Šramel o knjigi Zgodbe iz Slovaške


58 komentarjev
  • Uredništvo

    Odgovori marec 29, 2017 8:11 dop

    Dobrodošli na naši spletni strani!
    Veseli smo, da se nam bodo danes pridružili prevajalec Andrej Pleterski, dr. Špela Sevšek Šramel, docentka s Filozofske fakultete, in študentje slovakistike.
    Vsem skupaj želimo veliko veselja ob spoznavanju slovaške literature.
    Uredništvo

  • Uredništvo

    Odgovori marec 29, 2017 8:39 dop

    Izjemno nas veseli, da smo ob izidu antologije prejeli tudi odziv z Veleposlaništva Slovaške republike!

  • Eva Tibenská

    Odgovori marec 29, 2017 8:49 dop

    Blahoželám k prekladu – výber je vynikajúci, aj keď viem, že nebolo ľahké vyberať z toho množstva poviedok, ktoré na Slovensku vychádzajú. Je to zapríčinené aj každoročnou súťažou Poviedka roka, kde sa prezentujú noví, či menej známi autori. Z nich časom vyrastú kvalitní autori. Je niečo podobné aj v Slovinsku? Tá podpora mladých autorov (aj finančná) he podľa mňa veľmi dôležitá. A rovnako záslužná je Vaša práca so začínajúcimi prekladateľmi – Vaše letné dielne s nimi, z ktorých vychádzajú potom spoločné diela. Ďakujem Vám aj v svojom mene za takú kvalitnú propagáciu slovenskej literatúry.

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 9:40 dop

      Gospa Eva, ker omenjate tudi moje vodenje slovaške prevajalnice, na kateri se vsako leto zberejo najbolj motivirani študenti in diplomanti slovakistike in prevajamo najrazličnejša literarna besedila, ki potem dočakajo tudi revijalno ali celo knjižno izdajo, moram povedati, da mi je to delo v izjemno veselje. Letos pripravljamo to delavnico že sedmič – in naj tudi po tej poti prisrčno povabim vse, ki bi jih zanimalo, da se prijavijo in se nam pridružijo!

      • Barbara

        Odgovori marec 29, 2017 10:01 dop

        Bom izkoristila situacijo: Meni je letošnja delavnica ostala v res res dobrem spominu, kolikor sem najprej oklevala, če bi se je udeležila, sem bila potem res navdušena. Ni samoumevno, da zna vsak prevajalec svoje znanje predajati naprej, ampak tebi Andrej to gre res odlično, si ena zakladnica znanja, ki ga na zelo sproščen in potrpežljiv način predajaš naprej. Hvala 🙂

        • Andrej Pleterski

          Odgovori marec 29, 2017 10:27 dop

          Barbara, čudovite spomine seveda negujem tudi sam. Letošnja delavnica je bila nekaj posebnega, vaše sodelovanje je bilo sploh izjemno. Trudili se bomo še naprej. Prevajanje vidim kot demokratično dejavnost, kjer noben pomislek ali rešitev nista vnaprej napačna, zato so delavnice resnično lepa priložnost, da si prisluhnemo, na koncu pa celo pridemo do konkretnega rezultata. Se veselim in te spet prisrčno vabim!

    • Uredništvo

      Odgovori marec 29, 2017 10:00 dop

      Andrej, mogoče lahko poskrbiš še za prevod, za vse, ki slovaško (še) ne znamo? 🙂

      • Andrej Pleterski

        Odgovori marec 29, 2017 11:04 dop

        Drago uredništvo, še prevod izjave dr. Eve Tibenske:

        Čestitam za prevod – izbor je izvrsten, čeprav vem, da ni bilo lahko izbirati iz tolikšne količine kratkih zgodb, kot izhajajo na Slovaškem. To gre pripisati tudi vsakoletnemu natečaju Poviedka za kratko zgodbo leta, na katerem se predstavljajo novi oz. manj znani avtorji. Iz njih postopoma zrastejo kakovostni avtorji. Je kaj podobnega tudi v Sloveniji? Ta podpora mladih avtorjev (tudi finančna) je po mojem mnenju pomembna. Podobne zasluge ima tudi vaše delo s prevajalci začetniki – vaše poletne delavnice z njimi, iz katerih nato nastanejo skupni izdelki. Zahvaljujem se vam tudi v svojem imenu za tako kakovostno promocijo slovaške književnosti.

  • katja

    Odgovori marec 29, 2017 9:20 dop

    Ali je v vas kaj slovaškega duha?

  • MarušA

    Odgovori marec 29, 2017 9:23 dop

    Odgovor: B

    In pa čestitke Andreju za obsežno delo!

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 10:30 dop

      MarušA, hvala!
      Ob prevajanju je absolutno največ dela zahtevalo pridobivanje avtorskih pravic ter seveda branje stotin zbirk kratkih zgodb iz tega obdobja, da se ustvarila prava slika.

  • Barbara

    Odgovori marec 29, 2017 9:23 dop

    Pravilen je odgovor B, Diana bere kratko zgodbo avtorja Karola D. Horvátha.

  • Andrej Pleterski

    Odgovori marec 29, 2017 9:26 dop

    Ves čas šele odkrivam tega duha, in najbrž sem se ga v teh letih res že navzel, čeprav ga ne znam poimenovati.

  • daniel

    Odgovori marec 29, 2017 9:26 dop

    odgovor B

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 9:32 dop

    Andrej, vprašanje za začetek, katero zgodbo naj najprej preberemo?

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 9:47 dop

      Zaporedje v knjigi je zastavljeno po kronologiji (revijalnega ali knjižnega) izida vsake zgodbe, vendar seveda ni obvezujoče, še bolje, če bralec ne začne pri prvi, ki je v marsičem posebna, postmoderna in “znotrajliterarna”. Sam bi npr. predlagal, naj najprej prebere zgodbo M. Vadasa ali pa Alte Vášove … Drugi možni ključ bi bil “odzadenjsko” branje, zlasti za mlajše bralce.

      • Spela

        Odgovori marec 29, 2017 10:58 dop

        Hvala. Kronologija torej ni edina možna pot. Jaz sem začela z Johanidesom, kako dobra zgodba.

        • Andrej Pleterski

          Odgovori marec 29, 2017 11:05 dop

          Ne bom se pretvarjal – brez dvoma moja najljubša zgodba, čeprav mi vse pomenijo ogromno. Veliko smo se družili 🙂

  • Ana

    Odgovori marec 29, 2017 9:32 dop

    Ali je to prva antologija slovaške kratke proze pri nas?

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 9:53 dop

      Najbliže je bila doslej knjižica Pozitivci (2012), ki bi jo prav lahko poimenovali “mala antologija slovaške kratke zgodbe”, v njej nastopa deset kratkih zgodb s humorno tematiko, kjer nam imajo Slovaki resnično kaj ponuditi, precej šaljivo branje, v katerem je zastopana satira, parodija, situacijska komika, predvsem pa avtoironija, ki je pri slovaških avtorjih že kar zaščitni znak. Ni pa imela antologijskih ambicij, zajemala je npr. zgolj srednjo generacijo slovaških pisateljev z dvema izjemama.

      Določena imena je zajela tudi antologija Sto let slovaške književnosti (2000), ki pa je ponujala zgolj prozne okruške.

  • Andrej Pleterski

    Odgovori marec 29, 2017 9:33 dop

    Gospa Eva, najlepša vam hvala za vaše videnje. Res ni bilo lahko narediti izbora, človek ima ves čas občutek, da bo nekomu naredil krivico. Zato je dobro imeti čimprej izdelana merila, da se lahko po njih ravna, sicer ima občutek popolne poljubnosti. Pomen slovaških natečajev za kratko zgodbo, zlasti Poviedke, je seveda ogromen. V Sloveniji je stvar precej bolj razpršena in ni toliko vezana predvsem na podporo in promocijo mladih avtorjev. Tukaj slovaški sistem ponuja velik dolgoletni zgled, kjer pa je bilo veliko odvisno od zanesenjaštva enega samega človeka. Potrebno je torej tudi nekaj sreče, da se na pravem mestu ob pravem času znajde človek, kot je KK Bagala, in vztraja, z natečajem, kjer se vsako leto izda tudi zbornik, zdaj že več kot dvajset let.

  • Maruška

    Odgovori marec 29, 2017 9:33 dop

    Diana Pungeršič bere odlomek iz zgodbe Bloody mary.

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 9:37 dop

    Barbara, bravo. Se argumentacija

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 9:44 dop

    Tukaj se z Andrejem strinjam, izbor je pri vedno kočljiva stvar. Zgodbe iz Slovaške so dokaz premišljene strategije. Antologija je čisto samosvoja, drzna in ne podlega že narejenim izborom. Mene je pritegnila raznolikost pisav, ki je ohranjena v prevodu. Ne da se zgodbe berejo v izvirniku tako kot v prevodu, še več. Ravno se navadiš na eno pripoved, pa te naslednja spet vrže iz tira. Je bil tudi to posredni namen?

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 9:59 dop

      Vesel sem, da je ta strategija tako očitna, dejansko je bil to eden glavnih namenov – prikazati ves diapazon, ki ga slovaška kratka zgodba v tem času premore, posledično pa uporabiti tudi prevodno strategijo, ki bi to najbolj učinkovito pokazala. Za poznavalce je tak izbor gotovo precej drzen.
      Sestavljal sem tudi v stalnem polemičnem dialogu z obstoječimi antologijami, domačimi slovaškimi, številnimi evropskimi in tudi z drugje po svetu.

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 9:46 dop

    Ana, antologija kratke proze ozko gledano ja. Predhodnica pa je antologija slovaške humoreske: Pozitivici.

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 9:51 dop

    In še: revijalno so bile kratke zgodbe objavljene v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi (iz obdobja po letu 1989), pa seveda v zborniku Vilenica. Sicer pa pri knjižnih izdajah prevladuje roman (Diana, ne vem, če statistika to potrjuje). Od antologij je vredno v roke vzeti še Sto let slovaške književnosti (antologija slovaške proze in poezije 20. stoletja).

    • Ana

      Odgovori marec 29, 2017 9:58 dop

      Hvala za odgovor. Kateri slovaški roman pa naj preberem?

      • Andrej Pleterski

        Odgovori marec 29, 2017 10:14 dop

        V slovenščini bi za začetek predlagal Razum Rudolfa Slobode z eksistencialno tematiko ali Rivers of Babylon Petra Pišťanka s tranzicijsko (socializem – kapitalizem). Oba avtorja sta zaradi svojega izjemnega pomena v slovaški književnosti seveda vključena tudi v antologijo Zgodbe iz Slovaške. Sta tudi med najbolj duhovitimi!

        • Andrej Pleterski

          Odgovori marec 29, 2017 10:20 dop

          Za ljubitelje zgodovinske snovi, ki pa je obravnavana sproščeno, pa vsekakor roman Zgodilo se je prvega septembra Pavla Rankova, lep pregled slovaške zgodovine 1938-1968 skozi ljubezensko zgodbo. Izmed vseh prevedenih slovaških del najlepše naslika slovaško zgodovino, politiko in kulturne specifike. V Sloveniji lahko zaradi odličnega sprejema v tem primeru govorimo še kar o uspešnici.

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 10:11 dop

      Tako je, takih revijalnih objav se je v tem obdobju nabralo več kot dvesto, žal pa so bile razpršene in avtorji se skorajda niso ponavljali, kar je po mojih opažanjih šibko orientacijo potencialnega bralca slovaške književnosti celo še povečevalo. Posledica je bila, da po vseh teh letih niti pri poznavalcih literature v Sloveniji nismo zaznali, da bi se jim v spomin vtisnil en sam avtor. To sem želel spremeniti. Zdaj imamo na enem mestu nekakšen “katalog” najboljših slovaških avtorjev, nekakšen “jedilni list”, s katerega bo zdaj, upam, lažje odbirati, tudi urednikom. Posamezne zgodbe so za izbrane avtorje precej značilne, zato bo bralec dobro usmerjen k nadaljnjemu branju (ali prevajanju) – ne nazadnje imamo šest avtorjev iz tega izbora že knjižno prevedenih, res pa je, da doslej predvsem z romani (Mitana, Rankov, Sloboda, Pišťanek). Z zbirkami kratke proze pa Kovalyk, Vilikovský in Dušek.

      • Andrej Pleterski

        Odgovori marec 29, 2017 11:25 dop

        Tukaj moram seveda poudariti, da so vse tri zadnje naštete prevedene samostojne zbirke izšle z letnico 2016, kar pomeni, da smo imel pred tem od celotne sodobne slovaške kratke zgodbe na voljo samo Krutega strojevodjo P. Vilikovskega iz leta 1998 (pa tudi tukaj najdemo pretežno novele) in Dvosamljenost V. Balle iz leta 2005 (izbor iz več zbirk), ostalo so romani in pesniške zbirke.

  • Anezka

    Odgovori marec 29, 2017 10:12 dop

    Iskrene čestitke!

    Vesela sem, da se v slovenski prostor počasi, a vztrajno, vrača slovaška književnost. Potrebnih je bilo kar dvajset let dela na kulturnem in izobraževalnim področju, da se je pojavilo dovolj zanimanja in odličnih prevajalcev ter strokovnjakov, ki bi pokrivali tudi to slovansko področje v Sloveniji.

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 10:46 dop

      Prisrčna hvala!
      Vsaka taka knjiga je velik dogodek, ta pa še posebej.
      Resnično, veliko dejavnikov se je moralo združiti v teh zadnjih dvajsetih letih, veliko dela nemajhnega števila ljudi, od kontinuitete slovaškega lektorata in ustanovitve zahodne slavistike …, nenazadnje tudi dejstvo, da sta se Slovaška in Slovenija leta 2004 družno znašli v Evropski uniji, ki je podprla večino v zadnjih letih izdanih slovaških del.
      Prepričan sem, da slovaška literatura, z njo pa tudi vsa kultura, pri nas dobivata tudi vedno več občudovalcev 🙂

  • Barbara

    Odgovori marec 29, 2017 10:24 dop

    Mene pa zanima, če ste se pri prevajanju srečevali z izzivom prevajanja slovaških realij? Ali se taki izzivi pojavljajo predvsem pri prevajanju starejše slovaške literature?

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 10:40 dop

      Slovaške realije so zaradi večkratne pretrganosti kulturnih stikov, po letu 1948 in po zasedbi Češkoslovaške leta 1968, še danes težava, tako da so resnično zahtevale posebno obravnavo. Nič manjši izziv niso v sodobni literaturi, saj večina slovenskih bralcev še vedno ne ve, kaj so kofola, haluške, valaška … niti odjuga, kaj šele kaj bolj specifičnega, kot je kakšno zgodovinsko osebno lastno ime. Tako da se prevajalec vedno znova sooči s precepom, kaj storiti. V primeru Zgodb iz Slovaške je bila vendarle situacija zaradi narave knjige precej specifična, ker je zaradi pregledne in seznanitvene, skorajda enciklopedične narave publikacije bolj dopuščala rabo opomb pod črto, h katerim sem se zatekal bolj mirne vesti, vendar karseda malo.

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 10:30 dop

    Vidiš, Andrej, dovoli da svetujem še jaz, da bo dilema in izbor večji. Slobodo in Pištaneka absolutno svetujem, mogoče pa raje najprej Zgodbe iz Slovaške in šele potem roman. Jaz bi dala na prvo mesto P. Rankov: Matere.

  • Spela

    Odgovori marec 29, 2017 10:35 dop

    Kaj misliš s tem starejše, Barbara? Neumno vprašanje.

    • Barbara

      Odgovori marec 29, 2017 11:08 dop

      Glede na to, da gre za izbor zgodb, ki so izšle po letu 1990, sem imela v mislih literaturo, ki je izšla pred tem, se pravi je “starejša” od te letnice.

      • Andrej Pleterski

        Odgovori marec 29, 2017 11:17 dop

        Izziv pri prevajanju slovaških realij je pravzaprav zelo primerljiv, ne glede na datum izida izvirnega dela, ker z recepcijskega vidika še ni bila dosežena širša seznanjenost slovenske kulture s slovaško na “splošnejših” družbenih področjih, zato je slovenskemu bralcu “novo” domala vse …
        Enako tuja sta večini slovenskega bralstva zato tako Štúr kot Mečiar, pa med njima sto petdeset let razlike.
        Kljub temu pa se mora prevajalec na vsakem takem mestu posebej spraševati, kakšno je dejansko t.i. obzorje pričakovanja ciljnega bralca. In temu prilagoditi jasnost nanašalnice.

        • Spela

          Odgovori marec 29, 2017 11:32 dop

          Ta primerjava je odlična, čeprav se zdi časovna oddaljenost pomembna, je vendarle kulturna toliko bolj bistvena. Kot primer naj navedem tvojo opombo, kaj je valaška, ki je nujna za razumevanje celotne zgodbe.

          • Andrej Pleterski

            marec 29, 2017 11:38 dop

            Ja, lep primer.
            Pa še pri opombi se imel težavo, ali naj valaško razložim kot palico s sekirico ali sekirico na palici 🙂

  • Darija

    Odgovori marec 29, 2017 10:44 dop

    Andrej, iskrene čestitke ob izidu prepotrebne knjige za študente in širšo javnost, ki jih zanima slovanska in ožje slovaška literatura. V čast mi je, da ste bili moj študent slovaškega lektorata, ki pa sploh ni bil obvezen. Veliko dobrih idej in navdihov še naprej iz srca

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 10:55 dop

      Gospa Darija, zelo sem vesel vašega javljanja!
      Spomini na lektorat so živi in lepi, hvala za ves trud, predvsem za naklonjenost slovaški kulturi, ki je vedno znova prepričala, da imajo Slovaki kaj ponuditi in da je na tem področju vredno delovati.
      Tudi jaz vam želim še veliko vztrajnega dela s študenti.

  • Maja G

    Odgovori marec 29, 2017 10:52 dop

    Odgovor B.

  • TiNa Hajdinjak Skrzypiec

    Odgovori marec 29, 2017 10:58 dop

    Pravilen je odgovor B – Bloody mary.

    Priznam, da žal slovaško literaturo zelo slabo poznam. Nekaj malega iz pripovedovanja moža, katerega rojstni kraj je na Poljskem, a čisto ob meji s Slovaško, kjer se kulturi obeh narodov tesno prepletata. Z njim in z najinimi “mladički” pogosto Slovaško tudi prepotujemo po dolgem in počez (in se marsikje ustavimo in naužijemo tamkajšnje narave, kulture in zgodovine), zato je skrajni čas, da nadoknadim tudi na literarnem področju – hvala torej za tale prevod, ki ga bom z veseljem in čim prej vzela v roke. 🙂

    Vprašanje za Andreja pa bi bilo:
    Ima sodobna slovaška literatura kaj stičnih točk s slovensko, glede na to, da je v zgodovini in značilnostih obeh narodov vendarle kar precej podobnega?

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 12:01 pop

      Hvala lepa tudi za tole vprašanje! Je pa precej zahtevno za kratek odgovor. Če govorim o sodobni literaturi, gotovo pri Slovakih ugotavljam večjo rabo humorja. V slovenski literaturi se tak pristop hitro zazdi manj vreden, premalo resen. Slovake pričakovano še precej zaposluje refleksija totalitarizma, kar je v Zgodbah iz Slovaške sicer izrazito prisotno samo v eni zgodbi, veliko bolj pa v novelah in romanih. Kar pa zadeva najmlajšo pisavo, pa sta stanji precej podobni, kot dogajališče npr. služi Amerika ali kakšna druga država. Vsekakor pa je zaradi množice zbirk kratkih zgodb na Slovaškem tematika veliko bolj razvejana, določena rdeča nit so sicer občutki strahu, tesnobe, predvsem pa je več izrazitih pisav – poetični, magični, fantastični, absurdni, celo črni realizem ipd., vsi imajo vsaj kakšnega predstavnika, ki to pisavo skozi zbirke dosledno izpeljuje.

      • TiNa Hajdinjak Skrzypiec

        Odgovori marec 29, 2017 12:31 pop

        Hvala za takle lep povzetek! 🙂 Predvidevam, da je torej humor prisoten podobno kot pri čeških avtorjih (znajo biti očitno bolj “sproščeni” pri pisanju). Zanimivo, da se tudi v slovaški literaturi pojavlja tesnoba (to sem sicer malo kar pričakovala). Magični in fantastični realizem – super, tega pa nisem pričakovala! 🙂

        Skratka – se res že veselim (veseliva) branja Zgodb! 😀

  • TiNa Hajdinjak Skrzypiec

    Odgovori marec 29, 2017 11:06 dop

    Glede na to, da vas je tukaj zbranih kar nekaj poznavalcev slovaške književnosti, bi izkoristila priložnost še za vprašanje, ki je sicer malo ven iz konteksta. Piotr (moj mož) že nekaj časa išče, kdo in kje je v slovaški literaturi nekoč zapisal (prevod je iz poljskega; originala žal ne poznava): Slovaki stanujejo v gozdu, a živijo na nebu (po poljsko: “Słowacy mieszkają w lesie, ale żyją w niebie.”). Piotr pravi, da malo sumi Sladkoviča, a ni prepričan. Morda kdo ve? Hvala! 🙂

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 11:53 dop

      Lepo vprašanje – navsezadnje ni tako mimo današnje teme. Moram priznati, da ga še nisem zasledil, je pa kar posrečen izrek … Morda bodo znale odgovoriti slovaške kolegice … Hvala.

  • Andrej Pleterski

    Odgovori marec 29, 2017 12:10 pop

    Za zanimivo vprašanje nagrajujemo: Tino Hajdinjak Skrzypiec (o stičnih točkah)
    Naj vam bodo zgodbe v veselje in poduk! Da nam boste ob priliki povedali, ali je več stičnih ali različnih točk … 🙂

    Izmed pravilnih odgovorov pa sledi žreb 🙂

    • TiNa Hajdinjak Skrzypiec

      Odgovori marec 29, 2017 12:36 pop

      Hvala! 🙂 Z veseljem po prebranem podebatiram o vtisih, gotovo pa bova z možem, ko oba prebereva, med seboj izmenjala občutke o prebranem in mnenja o Zgodbah.

  • Jana Bauer

    Odgovori marec 29, 2017 12:10 pop

    Dragi Andrej,
    veseli in ponosni smo, da lahko sodelujemo s tabo. Vsakega tvojega prevoda se veselimo, pri zadnjem pa si presegel samega sebe. Čestitke in pohvale dežujejo 🙂 Zahvaljujemo se tudi Diani Pungeršič za odlične prevode slovaških romanov. Pa za promocijo slovaške književnosti pri nas. Z mislimi pa smo že naslednjem skupnem projektu: če nam bodo rojenice mile, bo ta zagledal luč sveta v letu 2018. Andrej in Diana bosta izbrala in prevedla slovaške pravljice. Nove (brez dvoma zopet magične) ilustracije bo prispevala Bojana Dimitrovski.
    Hvala tudi za izčrpne današnje odgovore.

    • Andrej Pleterski

      Odgovori marec 29, 2017 12:26 pop

      Draga Jana,
      veselje je seveda vzajemno! V isti meri pa se moram tudi vam zahvaliti za nesamoumevni posluh pri podpori slovaške kulture, po zaslugi katerega se KUD Sodobnost International uveljavlja kot vodilni založniški promotor slovaške književnosti v Sloveniji. Hvala za dragoceno zaupanje.

    • TiNa Hajdinjak Skrzypiec

      Odgovori marec 29, 2017 12:58 pop

      Ooo, super, da boste izdali slovaške pravljice (naj bodo rojenice res mile)! 🙂 S tistimi iz Zlate ptice, izdanimi leta 1976, sem tako rekoč delila svoje otroštvo in jih zdaj prebiram svojim otrokom – magične zgodbe in skoraj še bolj magične ilustracije…

      • Andrej Pleterski

        Odgovori marec 29, 2017 2:25 pop

        Bomo delali na tem, najprej v fazi obsežnega branja, da pridemo do najboljšega izbora iz te zares bogate slovaške ljudske zakladnice, tudi avtorsko stiliziranih pravljic, ob obetih vnovičnih prečudovitih ilustracij Bojane Dimitrovski.
        Na tiste iz Zlate ptice ima marsikdo lepe spomine in ni jih bilo malo, ki so me spraševali, ali se bomo končno spet lotili česa takega za novo izdajo.

Objavi komentar